Zanemarjanje mladih nas vodi v prepad
Vlada zanemarja probleme mladih, tako te, ki so nastali zavoljo epidemije, kot tudi tiste, ki so obstajali že prej.
Odraz tega je denimo zavlačevanje s konkretno stanovanjsko reformo, ki bi v prvi vrsti pomagala mnogim mladim, saj je dostopnost stanovanj osnovni pogoj za samostojno življenje. Obravnava predloga stanovanjskega zakona se po prvi javni razgrnitvi v letu 2019 in ponovitvi razprave med lanskim poletjem vleče v nedogled, kot kaže pa bodo konkretnejši ukrepi odloženi na poznejše obdobje.1
Promoviranje slabo zastavljenega demografskega sklada2 pa v senco postavlja dejstvo, da je za rešitev demografske problematike ključno predvsem povečano vlaganje v mlade. Ustanavljanje urada za demografijo, ki naj bi se med drugim ukvarjal tudi z mladimi, pa je, vsaj po opisu nalog urada sodeč, le orodje, kako zaposliti še več koalicijskih kadrov na račun javnega denarja.3
Le ob hkratnem vlaganju v razvojne projekte, ki imajo največji potencial za širšo družbeno korist in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest4, ter izvrševanju osnovnih dolžnosti države, kot je denimo ustvarjanje pogojev za pridobitev primernega stanovanja5, lahko mladim osmislimo stabilno prihodnost ter možnost, da bodo lahko sebi in celotni skupnosti koristno doprinašali.6
Pomembno pa je tudi zagotavljanje kakovosti njihove izobrazbe in finančne stabilnosti med njo. Slovenski študentje so, kar se finančnega statusa tiče, na evropskem dnu v družbi držav, kot sta Gruzija in Albanija.7
Investicije v dolgotrajno oskrbo, dvig pokojnin na dostojno raven in investicije v kapacitete zdravstva ter domov za starejše so seveda nujne. V primeru ignoriranja stisk upokojencev in zdravstva bodo stroški nujnih oskrb ter zdravljenj poskočili v nebo in še bolj ogrozili zdravstveni sistem.
A enako katastrofalno, če ne celo bolj, je zanemarjanje mladih, saj bosta zdravstvena in pokojninska blagajna tako svojo pot v rdečih številkah nadaljevali še hitreje kot doslej.