Danes svoj 49. rojstni dan praznuje Julian Assange.

Assange je že več kot leto dni priprt v strogo varovanem britanskem zaporu Belmarsh, kjer čaka na razsodbo o izročitvi Združenim državam Amerike. Tam mu grozi nepravično sojenje in do 175 let zapora zaradi objave informacij, ki ZDA bremenijo vojnih zločinov v Iraku.1

Razkritja Wikileaksa, katerega urednik je bil Assange, pa se direktno tičejo tudi Slovenije. Iz diplomatskih depeš, ki so jih objavili, je razvidno, da je ob Pahorjevi želji po srečanju z Obamo nenavadno pogosto bilo istočasno omenjano sprejemanje zapornikov iz Guantanama, ki pa se konec koncev, kljub srečanju obeh predsednikov, vendarle ni udejanilo.2

Opazovalci Združenih narodov so že oktobra lani Assangevo brutalno obravnavo v zaporu ocenili za mučenje, a se to, vsem pozivom navkljub, nadaljuje.3

Kljub pogostemu medijskemu obračunavanju, grožnjam in drugim oblikam maščevanja, se žvižgačem pri nas, napram tistim, ki razkrivajo zločine ZDA, ne odvzema prostosti in jih muči, a je njihova zaščita še vedno daleč od celostne in učinkovite.

Rešitev, s katero bi hkrati sledili določbam lani sprejete evropske direktive o žvižgaštvu4, je tudi vzpostavitev kanalov anonimnega poročanja v institucijah in podjetjih.

Organizacije kot so  mednarodno kazensko sodišče, Transparency International, Le Monde in drugi v ta namen uporabljajo odprtokodni program Globaleaks.5

V Italiji so Globaleaks, skupaj s Transparency International Italija, vzpostavili platformo WhistleblowingPA, ki brezplačno omogoča vzpostavitev lastnih varnih kanalov za žvižgaštvo, v skladu s protikorupcijsko zakonodajo.6

Tovrstno prakso lahko prenesemo k nam.